Ključna beseda ekosistem avtorja Gorazd Trušnovec v obdobju maj 2025

»Najvažnejša vloga čebel je seveda v tem, da oprašujejo rastline, cvetove, da skrbijo za neko nadaljevanje življenja, da skrbijo, da imajo drevesa in zelenjava ustrezne sadeže, ki jih mogoče brez njih ne bi bilo ali pa bi bili veliko slabše kakovosti in bi jih bilo veliko manj.«

»Sadje bi kar naenkrat postalo zelo dragoceno. Žitarice niti ne, ker so vetrocvetke. Določene vrste zelenjave bi izginile, tudi tisto sadje, ki bi bilo na razpolago, bi imelo manj vitaminov, manj sočnosti, dovzetnejše bi bilo za škodljivce, skratka pridelek bi bil bolj siromašen in skromen ali pa ga ne bi bilo, kar seveda ne vpliva samo na ljudi, ampak na celoten ekosistem, življenjski krog.«

»Prvič zato, ker je z globalizacijo prišlo do tega, da je naša čebela v zadnjih 50 letih dobila številne bolezni, sovražnike in parazite, ki jih prej v njihovem okolju ni bilo.«

»Kmetijstvo se je vsaj v nekaterih okoljih industrializiralo do te mere, da je postalo preživetje ali pa življenje čebel v teh področjih dejansko ogroženo, kljub temu, da je to kmetijstvo odvisno tudi od opraševanja.«

»Slovenija na žalost kljub majhnemu številu prebivalcev ne bo nikoli prehransko samozadostna. Je pa tu ena sreča v nesreči, da imamo tako konfiguracijo terena, da pri nas nikoli ne bo res industrializiranega kmetijstva.«

»Nenazadnje so čebele ena zelo občutljiva bitja, če okolje ne bi bilo zdravo, če bi bilo zastrupljeno, bi seveda čebele prve izumrle, umrle, ne bi prosperirale.«

»Skrb za preživetje čebel v mestih in seveda tudi drugod je lahko eno sporočilo o tem, kaj bomo pustili zanamcem, ali bo to eno prijetnejše okolje ali bo to ali bo to neka distopija, industrijska, zastrupljena.«

»Vse čebelje produkte smo stalno pošiljali na analize v referenčne laboratorije, ki so pokazali, da so čebelji pridelki v Ljubljani popolnoma brezhibni.«

»Čebele delajo za skupnost, delajo za preživetje cele družine. In pri tem skupnem cilju čisto vsaka posameznica prispeva po svojih močeh.«